No, pa smo ga dočakali. Koga? Dež. Še kar se ne morem odločiti ali je bolje, da dežuje ali je bolje, da nažiga sonce? Ne vem, skratka, zjutraj je grmelo, čisto zares in konkretno. Ok? Hja, ni kaj, dobra stran tega je to, da smo zajtrk pojedli lepo počasi in se odpravili brez nepotrebnega hitenja. Super. Najprej smo se zapeljali do Donave in nadaljevali mimo zidu tovarne, ki je v celoti porisan s tisto zgodbo o Niebelungah, čeprav se mi bolj zdi, da je na zidu narisana prav ta pot, ki jo delamo…
Preberite več