Zapis o poti do Jesenic in čez Kočno in mimo Bleda nazaj domov imam v pripravi, nekaj vejic še manjka.
Zapis o Istrskem krogu od Sečovelj mimo Kanegre, Umaga, do Novigrada in čez Buje nazaj pa je še v povojih. Ampak vse ob svojem času.
Vmes je padal dež. In to ne enkrat, vsakič, skoraj cel mesec april je šel po gobe. Kako naj vso to hrano v obliki potice, šunke in galon piva spravim ven. Težko. No, pa vseeno, ker se cela truma sodelavcev pripravlja na še večje podvige, sem potreboval malce kilometrov na kolesu.
Urico časa in malce lepega vremena sem našel in gas!
Da pa ne bo tako enostavno sem danes preizkusil malce intervalnega kolesarjenja. Teorije zadaj za tem je enormno, vse pa so si enotne v tem, da je potrebno, po takem že kar treningu, počivati. E, to pa je zakon. Počivam pa z veseljem, še posebej, če moram:).
Če prav razumem poznamo v osnovi dve vrste intervalov in začel sem s tistimi daljšimi. Torej dvajset minut ogrevanja (od doma do Prebačevega) nato pa petkrat po tri minute gas do konca in vmes dve minuti počasi do konca. Prva runda je šla po planu, med počasnim delom sem komaj čakal na hitri del. Druga runda se je fino speljala mimo Trboj in Moš do Dragočajne. Pismo, kraji so kar leteli mimo, če se voziš preko trideset kilometrov na uro, se kar dogaja. No tretja runda je bila pa nagradna, tam nekje v Zbiljski klanec. Kako naj tišim do konca, pa še v klanec? K sreči me je prehitel tovornjak in me potegnil naprej. Še bolje je bilo potem, ko sem počival v klanec!?! Kako le....
Četrta runda je bila že bolj naporna, pavza vmes do pete pa zelo kratka, čeprav je bila enako dolga. Zadnjo rundo pa sem pritisnil do konca. Pa spet je bil en klanček zraven. Sledila je dvominutna pavza na kolesu in nato vožnja domov.
Mislim, da bom tole še kdaj ponovil, seveda me sedaj čaka počitek dolg kar tri dni, težko, da bom res toliko časa počival. Naslednji teden pa pridejo na vrsto tisti drugi intervali, krajši in težji.
Potem pa spet do Kopra! Yes!
Pot