Po spletu naključij, ki sem jih tudi z veseljem izkoristil, se bom letos odpeljal domov po skoraj znanih poteh, iz Barcelone. Začel bom konec meseca maja in zaključil v drugem tednu junija. Čas je upam, da primeren, da bom prehitel vročinski val, upam pa, da ne bo monsunsko obdobje.
Nekaj zahtevne logistike je za tak podvig potrebne, sedem let nazaj sem to že počel, sedaj ponavljam in ni nič drugače.
Pot bo letos najdaljša do sedaj, nabralo se bo preko tisoč osemsto kilometrov, ki se bodo razpršili preko dvanajst etap. Obiskal bom 'le' pet držav, Španijo, Francijo, Monako, Italijo in Slovenijo.
AidaExt je res nenavadno ime za tako pot in prav je, da takoj razložim zakaj. Po tradiciji bi se pot imenovala po kakšni reki, ali državah, torej bi nastalo nekaj takega kot je recimo ŠFMIS, to je še huje kot recimo najbolj odžagana slovenska beseda, ki se začne na SKRČFL. Da si ne bomo polomilli jezika in da bo tudi v elektronskem svetu to lažje zapisati, sem začel iskati druge možnosti. Iz Barcelone se bom peljal po evropski Mediteranski poti Eurovelo 8, ki pa jo bom sem ter tja zapustil, dokončno pa se bom od nje ločil v Italiji in se z vlakom 'prežarčil' v Piemont. Tam nekje se prične nova italijanska pot Aida, ki prečka severno Italijo, vse od meje s Francijo, do meje s Slovenijo. V Udinah se bom tudi od te poslovil in se priključil na Ciclovio Alpe Adria. Seveda ne bom šel do Solnogradca, ampak bom v Trbižu zavil domov. Ker večinski del poti pripada Aidi, sem se odločil, da bom to poimenoval 'podaljšana Aida', to je pa nekako AidaExt.
AidaExt |