OKSLO 06


Šesta etapa me končno vrača proti domu. No, ja teoretično, v praksi pa je pred menoj morje kilometrov. Spal sem super, klima je bila perfektna. Programi na televiziji pa absolutno nerazumljivi. Najboljše so reklame za zdravila, oziroma tisto brbljanje na koncu, ki govori o neželnih učinkih. V madžarščini je to za crknit smešno. 

Zajtrk je bil super, mladenkam za šankom sem rekel kosonem in adijo. Smeh. Eh. Za danes sem preveril vremensko napoved. Za Letenye brez oblačka. Super. Oblačka ni bilo, ker je celotno področje prekril oblak. Ja, deževalo je. Ampak tako kot en slab tuš, nisi umit, si pa moker. Torej, vetrovka, ruzak v zaščitni prevleki, na noge pa galoše. To je vrhunska reč, zebe te ne, moker nisi, super.

Vožnja je bila kljub dežju zanimiva. Pokrajina povsem ploščata, tri, štiri in pet kilometrski povsem ravni odseki, polja levo, desno, nič hribov, nič prometa, nič hiš. Samo dež. Nekaj takih razponov je šlo skozi gost gozd. V enem ultra super nov asfalt, v drugem bleda senca asfalta. V nekem kraju je bila trgovinica. Khm, bolj se mi je zdelo, da podirajo neko staro podrtijo. Tu so v nekih drugih časih in ko te prehiti Fiat 1500 si oplel. Dihati ne moreš, prehiteti pa tudi ne, gre ravno malce hitreje od mene. Rešitev? Pavza.

Skoz Lenti je šlo hitro, to mestece je bolj majhno, kakšen nakupovalen turizem neki? Skozi Csesztreg sem prišel spet na povsem raven dolg odsek povsem na novo asfaltirane ceste, ki je v kraju Kerkafalva zavila v gozd. Vožnja skozi gost gozd je bila v tej vlagi in dežju malce temačna, cesta pa je bila povsem nova. Srečal nisem nikogar. Nato sem prišel do kraja Őriszentpéter - Šentpeter, kraj je pa sestavljen iz devetih starodavnih področij - szer. Pa bom napisal kar po moje Varošer in Baksašer, Alšer, Kovačšer, Šiškašer, Templomšer, Keserušer in Galambšer. Potem sem skozi Szentgotthárd - Monošter potovanje po Madžarski zaključil.

Težko kaj več dodam, dež.

Po polovici poti pridem v Avstrijo. Meja je kar en izvoz na mini krožišču. Vreme ostane enako, le kolesarska steza se močno razširi. Vozim se ob reki Rabi in čakam na znane kraje. Jennersdorf, Neumarkt in podobno, še vedno v rosenju berem table. Tabla za Slowenien in Kalch me zbudi. Čakaj, tu mora biti Ančka. In res se cesta prične dvigovati, najprej počasi nato na poskok. Lezem v osemke in devetke in pogledam na zemljevid. Še začel nisem. In res izza ovinka še naprej močno strmo. In še malo in spet. No, končno tabla St. Anna. Čez dva kilometra. Ufff. No, na koncu sem prišel na meni že znano cesto, zadnje metre pod vrhom klanca. Danes je temperatura prijetna, dve leti nazaj pa ni bilo tako.

Tu dol do Radgone kar leti. So spusti, nekaj ravnin, okoli zijati ne moreš, ker moraš biti zbran. Preklopil sem na avtopilota in ko mu je zmanjkalo, sem sam potegnil do pivovarne. Tam sem si naročil pivo in se začudil glasbi. Najprej je šlo pa takole, bom kar prosto napisal.

Ejga, a so tole milenkolin, real mccoy? Ja a poznaš? Ja, mal že, poznam tud fekse, pa wegne, renside, neki sem jih tud že vidu. A res, ker komad od feksov? Pozešn never ment eniting tu mi am nat krejzi....

Skratka, bom kar napisal, v Bevogu sedim, poslušam Linoleum od Nofx-ov do konca na glas, pijem Bajo in s kelnarjem debatiram o starih in novih punkrock časih. Bi kar tam ostal. Neverjetno, ta dogodek zmaga! Pa tip je bil mlajši od mene. Moral sem spakirati, ob odhodu sem moral degustirati še dve novi sorti. Priznam naslednjih deset kilometrov nimam. Še dobro, da so tu kolesarske steze.

Ko sem se končno prebudil sem bil že blizu Murecka, mojega cilja. Ličen hotelček, gospa kar v tradicionalni narodni noši, na vratih sprejema goste. Super, danes pica.

Slike s poti
Relive

Šesta etapa me končno vrača proti domu. No, ja teoretično, v praksi pa je pred menoj morje kilometrov. Spal sem super, klima je bila perfektna. Programi na televiziji pa absolutno nerazumljivi. Najbo…

Objavite komentar

Novejši Starejši