Ja, če sem prav izračunal je danes prvi pomladni poletni dan. Zato pa so tako prijetne temperature zunaj. Sneg je pobralo, megle ni, ne kurimo več.
Temu se je obrnilo. Kaj?
Ja, nakladal sem o pomladi, čeprav se je pričelo poletje. Pa ga nisem pil!
Ja, nakladal sem o pomladi, čeprav se je pričelo poletje. Pa ga nisem pil!
Današnji dan je bil pa res bolj samoten. In potem ti glava računirat neha in razmišljaš kaj drugega. Rena skoraj nisem videl. Manheim sem zapustil kakor hitro se je dalo, industrija me ne mika tako zelo. Verjetno obstaja lepši del mesta, ampak jaz ga nisem videl. Je kar trajalo, da sem obvozil vsako tovarno posebej in končno prišel ven iz mesta. Stran od Rena, nekam na podeželje. Kamorkoli pogledaš koruza, pšenica, mak, pa še kaj bi se našlo. Recimo majčkeno letališče. Bolj prijetno kot industrijske hale. Sredi polja pa čistilna naprava.
Peljal sem se skozi Hockenheim, dirkališča nisem videl, verjetno je bolj na obrobju, malo stran od moje poti. Nadaljeval sem naprej skozi polja, skoraj naravnost. Pripeljal sem do mosta čez Ren, ki pa je bil v obnovi in tako zaprt. To pomeni obvoze in težave. Nič, grem pogledat, če se pride čez, pa kaj, če je zaprto. Most je ogromen, tiščim in tiščim v klanec, malo z zadržkom, le kaj bo na vrhu. No, pa se je splačalo. Za kolesarje in pešče je narejen prehod. Zelo prijazna poteza, hvala. Obvoz bi bil kompliciran.
Na drugi strani je mesto Speyer, kjer je postavljena tudi tabla z razlago o sanaciji mostu. Speyer je eno izmed starejših nemških mest, ki pa je v šestnajstem stoletju prav tako podpiralo protestantizem. V mestu je veliko starih stavb, mene pa je bolj mikal tehnični muzej pred mestom. Zunaj so letala, bombniki, lokomotive, turbine, pa še kaj.
Na poti izven mesta sem ob vodnjaku pomalical, nato pa sem se hitro znašel na podeželju, znova med njivami in koruzo. Na kolesarski stezi. Sledilo je dve uri vožnje po nasipih, za nasipom, v senci, skoraj hladu in bežanju pred morebitnim dežjem.
Tu sem se le malce peljal ob Renu, nato pa znova po podeželju skozi kraj Wörth am Rein. Še skozi kraj Neuburg in potem sem se brez oznak, opozoril ali zastav znašel v Franciji. Prometni znaki so drugačni. No, to prinese EU, a ni to super. Meni je EU ideja všeč, Britanci pa so kot kaže v svoji vzvišenosti pričakovali večjo gospostvo. Mislim, da jim letos ne bo uspelo, take meje kot je bila današnja med Nemčijo in Francijo si res lahko samo želimo.
Ostalo je ostalo enako, ali pa vsaj zelo podobno, vasi se še vedno končujejo na 'heim', koruza je enaka, hiše so tiste z lesenimi latami, edina večja razlika je pa, da nič ne razumem. V trgovini sem se samo prijazno nasmihal in odpel 'Merci'.
Potihem sem pripeljal v Strasbourg, točno mimo neke pomembne stavbe. Kdo ve kaj je tam notri? Nekaj kar se seli in precej stane. Evropski parlament.
Toliko, danes se ni nič posebnega dogajalo: prvi pomladni poletni dan, prihod v Francijo in moje kolo ima sedaj za seboj dvajset tisoč kilometrov.
Povezava do slik
Povezava do slik