Današnja etapa je bila pa zabavna. Podeželska, super kratka, kljub vsemu pa vroča 'ko pes'. No, ne vem, če so psi vroči, ampak v taki vročini se ti kar malce zmeša.
Spal sem v bazenu, ob jezeru, še dobro, da so imeli komarnike na balkonskih vratih tako, da sem imel celo noč odprto na stežaj. Pod balkonom je bila terasa od penziona kjer sem spal in polno ljudi. Pismo, le kako bom spal? Mah, brez skrbi, obožujem tale južni rajh, ob deset čez deset je bilo konec in tišina. Samo šumenje jezera.
Po zajtrku sem nadaljeval ob jezeru, do konca je bilo še šestnajst kilometrov. Malce naprej pa je že Mađžarska, del jezera je na Madžarskem. Jezero pa sem prečkal lepo s trajektom. Fino. Gladka vožnja, nič soli, pa mislim, da je imel trajekt elektro motor. Užitek! Na trajektu sem srečal ciklokros bratranca od mojega kolesa. Ista firma, podoben, drug model. Je bolj robusten, diski, poba, ki je bil v državnem dresu, je rekel, da je to top bicikel in tudi za mojega je rekel isto. Vprašal me je kam grem in ko sem vse skupaj razložil se je kar priklonil. Sem mu rekel naj dvajset let počaka, takrat bo na istem. Polno smeha...
Na drugi strani jezera je sledil rahel vzpon, potem pa hiter skok na Mađžarsko in nazaj v Avstrijo. Glede na to, da so napovedovali osemintrideset stopinj, sem zdržal še slabih trideset kilometrov med polji do Wiener Neustadt-a. Z vlakom sem se udobno potegnil čez Semmering in do kraja Bruck an der Mur.
Kratka - transfer - etapa se je zaključila v banji, iz katere lahko gledam televizijo, Le Tour kaj pa drugega?