Včeraj sem nastavil alarm za četrto uro zjutraj. Spat sem šel ob osmih zvečer, torej bo spanja dovolj. Spal sem kot ubit, in ko sem se zbudil, sem pogledal na uro. Pet čez štiri. Ok? Kaj pa alarm? Ni ga bilo. Gladko bi spal do osmih, pa mi je notranja ura rekla, naj vstanem. Zajtrk, priprave in pakiranje je bilo rutinsko, potreboval sem slabi dve uri. Kolo je bilo v drvarnici, ključi v gostilni, vhod skozi druga vrata, ja, nekaj krogov sem naredil, pa še čakal sem, da se bo zdanilo. Pa se je le...
Danes bo bolj dirka na čas, pa ne štirideset, ampak sto osemdeset kilometrov. Moram priti pravočasno na cilj, da ujamem še kakšno odprto trgovino, jutri je nedelja in je vse zaprto.
Takoj sem pripeljal v šlinge, to je tisti del, kjer Donava dela velike zavoje. Kazalo je, da bo deževalo in celo malo je rosilo. Super, v prijetnem hladu sem napadel te zavoje. Nikjer nikogar, široka reka, aha, sem ter tja majčken zelen šotor z ribičem. Ne vem, zakaj imajo take kamuflažne šotore, lahko bi imeli čisto navadne. Mogoče se pa skrivajo. Spotoma sem videl en majhen kamp, zraven pa v vodi ogromno čolnov.
 |
| Pod gradom, ob Donavi, stoji majčken kamp, mislim, da so mesta že davno oddana. |
 |
| Rečni zavoji, ki jih je skozi leta ustvarila Donava |
Do kraja Schlögen ni ničesar, le čisti jutranji užitek ob reki. Potem pa sem se peljal naprej po desnem bregu, tu se še nisem. Naletel sem na obnovo ceste, vsa je bila nažagana. Bi moral prečkati? Do elektrarne Jochenstein sem zdržal, potem pa prečkal na drugo stran. Pri prehodu skozi stavbo piše: 'Vstop v Nemčijo'. Pešci in kolesarji lahko prečkajo Donavo vsak dan od šeste do dvaindvajsete ure, skozi stavbo je potrebno iti po stopnicah, za kolo je ob strani kanal, tako da je kar enostavno. No, pa sem v Nemčiji. Ja, na tej strani pa piše 'Vstop v Avstrijo'. Adijo, Avstrija, no, vsaj za nekaj dni.
 |
| Prehod čez Donavo |
 |
| Vstop v Nemčijo |
 |
| Vhod v Avstrijo |
Na tej strani pa spet samo cesta in nikogar in ničesar drugega. Še vedno v prijetnem hladu sem skozi redko posejane kraje pribrcal do kraja Ilzstadt, ki sotji pred krajem Passau. Tokrat tu ne začenjam, ne končujem, ne spim, ampak se peljem samo mimo, naprej ob Donavi navzgor.
 |
| Pogled na Passau oziroma na Altstadt |
 |
| Grad Veste Niederhaus, ki stoji ob sotočju reke Ilz in Donave |
 |
Ko sem zapustil Passau, sem zapeljal v meni povsem neznane kraje. Imajo pa kar nekaj hecnih idej, recimo kraj Schalding obstaja v izvedbi na levi in v izvedbi na desni strani Donave. Vedel pa sem, kaj me čaka. Pesek. Pismo Nemčija! Moram res zamenjati kolo? Končno sem si izbral primerno klopco in naredil prvo pavzo danes. Nikjer nikogar sredi gozda ob Donavi pa še oblačno, prijetno hladno je bilo. Super.
V kraju Vilshofen an der Donau je miselna točka obrata na tem potovanju. Do sem sem se oddaljeval od doma, sedaj pa se bom približeval. Všeč se mi je voziti ob rekah, zato: 'Adijo Donava!', sedaj grem naprej ob reki Vils. Vils je ožja reka, tukaj je Bavarska in malce se že čutijo grički in dolince. Prvotna ideja je bila, da se zapeljem še naprej do izliva reke Isar v Donavo, vendar se ni izšlo. Bila je sobota in popoldan se trgovine zapirajo, poleg tega bi se pot podaljšala skoraj za trideset kilometrov, spati bi moral drugje in tako sem se že doma odločil, da tako visoko ne grem.
 |
| Običajna kolesarska pot v Nemčiji |
 |
| Most čez Donavo v kraju Vilshofen an der Donau |
Tu sicer nisem pričakoval donavske kolesarske avtoceste, pa je bilo kljub temu vse skupaj kar pestro. Pesek, asfalt, majhne vasice z zanimivimi imeni recimo: Schönerting, Glagweis, Gergweis, vse ostalo je pa 'dorf' ali pa 'torf', pot pelje gor in dol, kar je v redu, ker ni direktnega vetra. Edino vode mi je začelo zmanjkovati. Nikjer trgovine, kaj šele trinkwasser. Naredil sem kratek obvoz do trgovine, ki sem jo našel na zemljevidu, pa je bila ravno danes in jutri zaprta. Super! Našel sem drugo, malce naprej. Ahhhhh.
Potem pa sem prišel v en povsem lokalni klanček, pihalo je, sonce se je pojavilo, pesek je bil po tleh, tak bolj oster in sem ga videl. Kamen. Naredilo je samo psssffft. Progfgljenbedmastvoladabijihgfdrt!! Ne vem kaj bi še moralo biti zraven: klanec, oster pesek, vročina, veter v glavo, brenceljni, ja, pripravljalo se je na nevihto. Jaz pa naj zračnico menjam? Pa še na zadnjem kolesu? Ok, pol ure pavze za menjavo zračnice, v senci, pa še brencenlji so me lahko žrli. Se vsaj nisem obiral.
Zračnico sem zamenjal, kolo sestavil nazaj, s preostankom vode sem si umil roke in zajahal sveže napumpano mrcino. Reko Vils sem zapustil in se približal Izari. No, ta bo pa moj sopotnik danes do konca in v ponedeljek dopoldan.
 |
| Najbolj učinkovit ležeči policaj |
Pred ciljem sem videl še jedrsko elektrarno Landshut. Tukaj sta v bistvu dve: Isar 1 in Isar 2, ki pa sta, če sem prav razumel v fazi ugašanja. Ne razumem, ali ljudje tu ne potrebujejo več elektrike? No, ne bom o tem razmišljal, ker se oblaki že bližajo, zdaj bom atomsko pospešil do cilja.
Skoraj sto devetdeset kilometrov sem naredil danes, ker sem zgodaj štartal, sem imel dolgo časa prijetnih dvajset stopinj, nekaj vročine pa sem bil vseeno deležen. Večerjo sem si skuhal sam, imam sobo, ki ima kuhinjo z vsemi potrebščinami, tu bom dvakrat spal. Aja, pa še cunje bom opral. V nedeljo si bom vzel prost dan, ne bom iskal trgovin, ki so morebiti ponesreči odprte. Danes mi je uspelo to, kar sem načrtoval, torej priti do cilja pred peto uro popoldan. Zakaj pred peto? Ker se je malce čez pet nebo odprlo in sprostila se je močna nevihta. Huh, kakšna sreča.
Relive 'Adijo Avstrija - Kreis 06'