Super spanje sem zaključil ob petih zjutraj. Današnja glavna ideja je bila, da se, kar se le da izognem Dunaju in da pridem s čimanjšo izgubo časa do recimo Tullna.
Upošteval sem moj včerajšnji nasvet. Držal sem se kolesarskih poti, kot pijanec plota. Izkazalo se je, da je to zelo pametna odločitev.
Privoščil sem si obilen zajtrk in skupaj z delavci zapustil hotel. No, oni so šli v službo, jaz pa na bicikel. Odlično!!
Prvi delček poti sem poznal od včeraj, potem pa sem se prepustil kolesarskim urbanistom. Super je letelo, skozi Mödling, Altmannstadt in podobno sem se vozil po prednostnih cestah, ličnih kolesarskih poteh, pa celo nekaj metrov makadama sem našel.
Čeprav sem naredil dvajset kilometrov, je bilo vse skupaj eno veliko predmestje nizkih hišic in celo ogromnih blokov. Povsod pa polno zelenja. Vsi kraji se končujejo na 'dorf', torej so bile včasih tu same vasice, sedaj pa je vse skupaj kot eno veliko predmestje Dunaja. Perchtoldsdorf, Atzgersdorf, Altmannsdorf, Gaudenzdorf, potem pa pridejo na vrsto polja, torej Schottenfeld, Lerchenfeld, Breitenfeld in tako naprej.
Kar nenadoma sem se znašel na trgu blizu katedrale Svetega Štefana. Hecno. Zavil sem v drugo smer in po dolgih senčnih kolesarskih poteh prišel do zahodne železniške postaje. Tu sva nekoč z ženo že bila. Khm, po mojem bo od tega točno deset let.
Od te postaje do Donave pa je le še nekaj kilometrski skok in voila. An der schönen blauen Donau. Dunaju sem se perfektno izognil, še vedno pa je nekaj časa ostalo na vseh semaforjih.
Sedaj pa šprint do Tullna. Našel sem kratek obvoz po pesku, pa nič hudega, dokler se peljem ob Donavi je razgled in počutje fantastično. Na moji levi so tiste dvignjene hiške, ki kar kličejo poplave. Upam, da ne. Me pa zanima kako je kadar so poplave, ali so te hiške potem dostopne s čolni, kako je z avtomobili in ostalo kramo, ki jo imajo okoli hišk?
Vetra ni bilo, vroče pa že kar zelo, vendar, če ti sije sonce v hrbet sploh ni tak problem. Užival sem v razgledu in v rahlem drncu prispel v Tulln. Kamp še stoji, direndaja je bilo ogromno, mogoče pa prideva sem z gospo.
V Tullnu nikoli ne najdem vode, mimo različnih umetniških instalacij sem nadaljeval proti Zwettendorfu. Tam je tista edina jedrska elektrarna, ki pa ne dela, predelana je v sončno elektrarno, zraven pa lokalček z vodo, pipa je že na leta pokvarjena. Voda teče v kosih. Ja, res. No, pomembno je, da je vode dovolj in da sem se dobesedno nažlampal te izredno pomembne tekočine.
Nagoltal sem se vode in nadaljeval. Nisem vedel, da lahko na dušek spijem sedem decilitrov vode. No, kasneje sem jih na dušek tudi odlil.
Tu naprej je do Kremsa mimo Traismaurerja precej enolična pokrajina. Voziš se čisto ob robu Donave, prehitiš kolesarja ali dva, nasproti pa se vozijo skupine, ja, predvsem električarjev. Mogoče imajo pa klimo.
Mimo Kremsa pa počasi postaneš obiskovalec pokrajine Wachau. Ja, tu imajo dobro vino, marelični štrudelj, vinograde, male vasice, večjih krajev pa ni. Danes si bom ta del zapomnil po vročini, vročem zraku, močnem pravokotnem vetru v glavo, izparevanju vode iz bidona, vroči balanci, no, če kdo še ni dojel, mraza ni bilo.
K sreči te kraje že kar poznam in tudi vem kje so trgovine. Voda, voda, voda.....
Še nekaj kilometrov v močnem nasprotnem vetru in pred menoj se je pojavil samostan. Čez most in pod samostanom sem zavil levo v stari del mesta, druga hiša na levi je moj dom. Pa sem le uspel pred tretjo. Zdaj pa pod mrzel tuš. Danes ni bilo težav z namestitvijo, vse je bilo kot dogovorjeno. Odlično.
Med sprehodom po mestu sem si ogledal stari del mesta. Melk je zanimivo mesto, benediktinski samostan je celo del Unescove svetovne dediščne. Mesto je podobno starim delom slovenskih mest, tu se počutiš kar domače. En skok ven iz mesta pa je seveda povsem drugače, tudi tu so trgovski centri in .... in ... sladoled. Večerja, tokrat pasta in wok. Zanimivo.
Aja, poleg marelic in vinogradov sem v kraju Spitz videl, da se v Donavi kopajo drugačne marelice. Žal ni bilo časa za bolj pozoren ogled. Grem spat!
Relive 'Mimo Dunaja do Melka - Kreis 04'