Zaključek

Najtežje je napisati zaključek. Povzeti celoten teden oziroma kar osem dni v neko smiselno besedičenje ni tako enostavno. Je pa jutranje vstajanje precej lažje in jutranja folklora je skrajšana na pet minut. Teh stvari na sliki levo ne potrebujem. Ta del mi je najbolj zoprn in iščem načine kako bi se temu izognil. Parvzaprav lahko vse skupaj opustim in se samo vsedem na kolo in grem. Ampak bo drugače.

Vse objave sem pregledal, popravil manjše nepravilnosti, dodal sem povezave na slike in na sled poti, ki jo kot vedno naredim s Stravo. Tokratni dodatki so še povezave na Relive, kjer je za vsako posamezno etapo dodatna povezava na sled poti v nekakšni trodimenzionalni ortofoto obliki. Vse objave so seveda na blogu, do posamezne najlažje prideš preko zgornjega menija pod rubriko OKSLO.

Priprave so bile povsem enake kot lani, doma v sobi na trenažerju, lani sem se prebijal skozi zimo z Zwiftom letos pa s Trainerroad-om. Tudi število kilometrov pred odhodom je bilo enako. Ni pa bilo dvotedenskega ležanja na morju, ampak je bilo dvotedensko pohajkovanje čez lužo. Shujšal nisem, zračnice nisem menjal, razen žulja na nogi, ki sem ga pridelal z japankami, se k sreči ni zgodilo nič.

Seveda bi tudi letos moral biti na poti skupaj z menoj Aleš, ki pa je žal naletel na zdravstvene ovire, upam, da jih bo čimprej odpravil, da bova lahko napadla kakšno drugo etapo. Je, pa variant še neskončno mnogo in to samo v Evropi.

Cenovno ta letošnji podvig ni bil pretirano drag, ko sem seštel vsa bivanja in hrano, je naneslo tristo petdeset evrov. Letos nisem nič ekstra kupoval, razen galoše za trideset evrov. Ampak to ostane.

Statistično iz kolesarskega vidika je pa takole: kilometrov se je nabralo 1207, kar je samo petnajst več od načrtovanih. To je skoraj točno 150 kilometrov na dan. Zgrešil nisem nikjer, le v Istri sem moral narediti kar konkreten obvoz, pa pivo v Radgoni je tudi prineslo nekaj kilometrov. Višinskih metrov je bilo malo manj kot 11 tisoč, kar je manj kot je kazalo po planu, in malo manj kot lani na Barcani. Povprečna hitrost malce nižja od 23 km/h, povprečna maksimalna pa 59 km/h. Povprečni srčni utrip je bil 125 udarcev na minuto, pri čemer povprečni maksimalni ni presegel 160 udarcev na minuto. Torej sem se ves čas vozil v spodnjem drugem območju, torej kar potovalno zadržano.

Sled celotne poti narejena z GPX Animatorjem.

Hvala vsem za spodbudne besede, vabim vse na tako kolesarjenje!

PS

Kaj pa naslednje leto? Tina?