Hja, včerajšnji dan mi je današnjega malce popravil. No, popravil kar konkretno. Namesto 130 kilometrov dolge trase čez Semmering, sem se peljal na fakultativni izlet na Dunaj.
Tole je bila res dobra ideja. Danes, ko imam čas, sem si v miru ogledal Dunaj iz kolesa. Začel sem v Guntramsdorfu, prav pozno, šele ob deveti uri. Sledil sem nekakšni kolesarski poti, vendar je bilo vse skupaj ena mešanica kolesarskih poti in dvopasovne ceste, kot, da bi se vozil po Celovški v Ljubljani. Ampak tu je to normalno. V Ljubljani bi bil pa že ena slaba pašteta. Še zelo daleč smo.
Habsburžani verjetno niso kolesarili, drugače bi okoli in do gradu Schönbrunn naredili kolesarsko stezo. Tako pa je niso in kolesa so na tem področju prepovedana. Na glavnem vhodu me je ustavila 'receptorka'. Ne smeš biti na kolesu. Blefiral sem, da bom šel peš in nadaljeval, a je pritekla za menoj in mi le dopovedala, da grem lahko peš brez kolesa. Deset minut daleč, v kolesarskih čevljih? Ni šans, hvala adijo.
Odpeljal sem se naokoli in se znašel pred vhodom v kasarno. Stražar me seveda ni spustil naprej, ko sem ga vprašal, če imajo veliko vojsko se je samo nasmejal. Dobro, grem na naslednji vhod. No, tu me je pa 'receptor' že takoj ustavil. Pa dobro, samo sliko naredim. Heh, ne dajo se. Prav, pa drugič.
Si grem pa pogledat stolnico Svetega Štefana. Ogromno ljudi, tokrat nisem videl kočij, pa še enkrat, ogromno ljudi. Poslikal sem kar sem lahko in po moji intuiciji odšel naravnost proti otoku.
Celo zgradbo je težko ujeti na sliko, stolnica je ogromna, izstopa pa predvsem njena raznobarvna streha.
Seveda, cikcakal sem po Dunaju kot, da bi rad videl vse ulice. Končno, se je pred menoj pojavilo ogromno kolo. Prater!! Otok ni več daleč.
Res, še nekaj ovinkov in končno sem prišel na otok. Tu ju pitna voda in wc. Ahhhhhhhh..... Na otoku, ki se imenuje Donauinsel je res prijetno. Na obeh straneh je reka, veliko je gozda in travnatih površin, še celo urejene plaže so na voljo. Prijetna, resnična oaza.
Vročina je pritiskala, voda v bidonu se je sproti segrevala, zato sem si hitro začrtal najbolj ravno pot nazaj in po dveh litrih super mlačne vode odrinil nazaj do hotela. Na Dunaju je IZREDNO pomembno, da slediš kolesarskim stezam. Če se prepustiš, je kolesarjenje po mestu fantazija. Ujameš zeleni val, prehitevaš domačinke na kolesih, ali pa one tebe in brziš. Ko pa recimo v enem križišču usekaš bližnjico, si pa oplel. No, sem. Cela gora cikcakov, da sem nekje kasneje spet ujel pravo pot.
Ura se je bližala drugi popoldan in zazdelo se mi je, da sem ter tja čutim nekakšen fen. Voda je tudi postala toplejša, čas je, da pogledam na števec. Ne bom komentiral.
Tri ovinke, nekaj ravnin in dva obrata kasneje sem se znašel pred hotelom. Super izlet, brez nahrbtnika in v popolni odsotnosti samote je bilo res fino. Zdaj pa grem pogledat kako bo Tadej prilezel na vrh!!
Relive 'Do Dunaja - Kreis 03 - 1. del'
Relive 'Ven iz Dunaja - Kreis 03 - 2. del'