Današnja etapa je bila res epska. Epska podobno kot Iliada. Mogoče bi ji lahko rekel tudi Etapa podlag, ali pa nemški Paris - Roubaix, ali pa stara Logatčanka, ali pa recimo primorske ulice, ali pa recimo Šodr dan. Dobra ideja za tiste, ki se okoli vozite z DH traktorji, naredite Šodr dan. To bo fešta! Malo me je odneslo, torej danes sem se naučil, da dva pregovora res veljata. Ne hvali jutra pred večerom. Bodi zadovoljen, vedno je lahko še slabše.
Zjutraj sva lepo začela v Rostocku. Kolesarska pot med Københavnom in Berlinom gre ravno mimo najinega hotela. Skozi mesto sva vijugala med pešci in kolesarji, ki se vozijo na delo. Peljala sva se mimo števca, ki je štel koliko kolesarjev gre mimo vsak dan. Prejšnji večer je kazal preko tri tisoč dnevnih kolesarjev in blizu štiristo petdeset tisoč kolesarjev v letošnjem letu. Mogoče jih bo šlo pa res mimo kar milijon.
Počasi sva zapustila mesto in prišla na podeželje. Podobna pokrajina kot na Danskem. No, tu je zgodnja jesen, na Danskem pa je bilo nekaj med pomladjo in jesenjo, pa ne poletje. Vse naokrog enaka pšenična polja, bale, vetrnice - teh je res veliko in skoraj nobene vasi. Na trenutke sva bila prava človeška tujka v fantastični naravi. Vetrnice se niso vrtele, vetra ni bilo. Super.
Aja, podlage. V Rostocku sva prvič peljala po tlakovcih. So lepo položeni zato se, da lepo peljati. Rdeči za kolesarje, svetli za pešce.
Malo kasneje sva se vozila po cesti, nato pa prešla na tretjo podlago, neko na čuden način asfaltirano čudo. Premešan asfalt, no pelješ se težko. Tako nekako je šlo do kraja Schwann. Tam se jim je prvič utrgalo. Četrta podlaga, malce večji tlakovci, obup. Potem pa se je začelo. Velike kocke, male kocke, nekakšen asfalt, tlakovci, nekje sva naletela na rimsko cesto. No, verjetno ne, ampak delovalo je tako. Polovica ceste slab pesek, polovica kamniti tlakovci. Po tej cesti vozijo vlačilci. Noro.
Težko pišem nemška imena zato bom rekel, da je v naslednjem mestu znova kraljevala kamnita podlaga. S specialko si tu pečen. Uradna kolesarska pot? Za traktorje mogoče.
Kraji imajo tu vsi končnico ow, je to poljskega izvora? Bom preveril doma. Končnice niso poljskega, pač pa slovanskega izvora. Zato so take končnice krajev in tudi priimkov na Poljskem, tudi v Rusiji in Ukrajini, Slovaškem na Češkem pa še drugje.
No, potem pa se je začela pojavljati cesta narejena tako, da je po sredini pesek ali trava, na vsaki strani pa betonske plošče. Temu praviva tračnice. Teh tračnic je bilo ogromno.
Vročina je naraščala, voda izparevala tako, da je bila potrebna pavza. No, potem sva pa kar jedla. Advokatov burger. Slovenski so razred zase, tale danes je bil zelo povprečen. Ogledala sva si mesto Waren, mesto leži ob velikem jezeru, občutek imaš kot, da si na morju. Celo trajekt vozi.
Od tu naprej se je etapa znova prelevila v prej omenjeni Šodr fest. Uradna kolesarska pot po gozdu, po utrjeni peščeni poti, ki je bila vedno bolj ozka in zavita. Aleš je užival, jaz pa ne preveč. Poznam še enega Igorja, ki bi ga tu razganjalo. Levo, desno, gor, dol, mimo smreke in tako naprej. Potem pa še malo tračnic in spet Šodr fest.
Odpeljala sva se po tračnicah nekaj kilometrov nazaj in potem po glavni cesti do cilja. Aleš je do cilja odšprintal, jaz pa odmeditiral. Danes je bilo premalo tekočine in je kar zmanjkalo energije.
Res je bilo epsko, ogromno kilometrov sva prevozila brez asfalta, večinoma v parku Müritz. Zdaj, ko gledam nazaj ugotavljam, da je prav lepo urejeno. Lepo gozdne poti, v lepem gozdu, ob jezerih, mogoče bi potrebovala le drugačno kolo.
Slike s poti