Že ponoči mi je bilo jasno, nebu pa ne. Njemu je bilo oblačno, pravzaprav, deževno, pravzaprav, scalo je kot pri norcih. Fino malo se je shladilo, zjutraj pa me bo zbudilo sonce. Zjutraj je bilo že kar toplo, sonca pa ni bilo, ampak debeli oblaki in dež. Kaj sedaj? Se oblečem v Povodnega moža, ali počakam, ali skočim na vlak. Cel dan bo takole. Nič, Chiemsee-ja s kolesa letos ne bom videl.
No, vsaj do vlaka sem se peljal s kolesom. Potem pa sem kupil '9 euro' vozovnico. Kamorkoli v Nemčiji, greš lahko s to karto. Poceni. Če tega ne veš, daš za običajno vozovnico do Salzburga 24 evrov. Jah, Gorenjc na poti. Napokal sem se na vlak in gremo. Nemške železnice so za odtenek slabše od avstrijskih. Maska je še vedno obvezna. Pride teta in pravi, da bi rada karto. Okej, pokažem. Vsakokrat, ko sem malce neprepričan, če je vse v redu govorim angleško. 'Iz evritink okej?' Pa pravi gladko: 'Nou. Z tiket for z bajsikl?' Ajaaa, no te pa nimam. Karta za kolo me je prišla osem evrov. Uff, še vedno ceneje, pa ta karta za kolo velja za cel dan, neomejeno voženj v Nemčiji. Super. Salzburg je v Avstriji. Hvala teta res si zakon.
No, pa smo se peljali mimo obeh jezer, potem pa zavili malce višje, povsod njive, pšenica, koruza, če se ne motim tudi lan, ni čudno, da je tu toliko pivovarn. V Salzburg smo prišli kot bi mignil z dvanajst minutno zamudo, zaradi del na progi.
Postaja v Salzburgu je ogromna, tega nisem pričakoval. Polno ljudi, vseh narodnosti in oblik. Noro.
Kaj sedaj? Z vlakom do cilja, ali recimo s kolesom? Ja, nisem se prišel vozit z vlaki, zato sem hopnil na kolo in se intuitivno obrnil proti reki Salzach. Kot bi vedel kje je, sem jo v prvo zgrešil, v drugo pa ne. Ta kraj že malce poznam, zato sem začel ob reki.
 |
| Upam, da most zdržal vse te ključavnice |
To pot sva s kolegom že prevozila pred štirimi leti in tokrat mi je to zelo prav prišlo. Namreč zaradi dežja in rosenja se nisem nič oziral naokoli in slikal ampak samo vozil. Skoraj najtežjih oseminšestdeset kilometrov v življenju. Ne maram dežja, še manj rosenja, ne maram peska, ne maram klancev. In ko to skupaj zmešaš postane vse skupaj ena svinjska zabava. Ne no, v redu je, samo, če cilj ni doma, te čaka hitro pranje in sušenje in bognedaj, da te dobi kakšno sonce. Premočen na soncu sušen švic smrdi tako, da ga ne pozabiš.
 |
| Reka Salzach v vsem svojem sijaju |
 |
| Utrjena peščena pot |
Kraji so pa v tem delu Avstrije zanimivi, recimo Pass Luegg, ter, če je kdo že opazil grad na hribu, ko se je peljal po Tauernbahn-u, no, jaz sem se peljal mimo, pod to avtocesto, na koncu pa sem šel mimo Bischofshofna in zaključil v kraju Sankt Johann in Pongau. Po vseh hribih naokoli je videti žičnice, torej sama smučarija, pa zelo 'bergdoktorsko' je vse skupaj. Po prevažanju z vlakom in potem deževni simfoniji, med katero sem se celo skoraj kilometer peljal po travniku mi je na koncu eno uro čakanja na lastnika sobe prav prišla, bilo je močno sončno vreme in kar hitro sem vse posušil. Okoli mene pa so sedaj gore, končno, v resnici je sanjsko.
Nič, spat, jutri pa na Malnitz!
Relive 'Jutranja vožnja do vlaka'
Relive 'Adijo deževna Nemčija - Kreis 08'