Od lanske AideExt mi še vedno ostajajo dolgovi, ki pa sem jih septembra delno poplačal, ko sem se za tri dni podal od doma do Parme. Pot je bila prijetno jesenska, spal sem v kraju San Daniele del Friuli, drugi dan pa v kraju Monselice, vmes naletel na super ravno, peščeno, senčno kolesarsko pot Treviso - Ostiglia, ves čas sem se počutil kot, da sem sam na svetu, vozil sem se po zelo osamljenih poteh in celo izsilil eno počeno zračnico. Ja, res je, ni bilo potrebno, pa sem se vseeno silil čez neke neprehodne železniške tire in celo obrnil. Na koncu, v Parmi je bilo prav prijetno, gospa so me prišli iskat, cilj pa je bil obisk enega sejma in Parme. Take kratke nekaj dnevne ture so prav zabavne, vseeno pa imam tudi v teh primerih nahbrtnik in vrečo pod sedežem. Vse je isto, le krajše in slajše.
Kaj pa letos?
Kam? Do Šobca ali kam dlje?
Običajno začnem raziskovati na straneh Eurovelo, tam se vedno najdejo dobre ideje, ki pa so precej daljše kot se ponavadi namenim narediti. Pot, ki se imenuje 'pot železne zavese' me kar mika, ampak šel bom bolj zahodno tako, da imam namen presekati tole našo Evropo povsem po sredi. Naj si pa vsak naredi svojo sredino, tale moja je verjetno malce mimo sredine.
Torej? Grem do Severnega morja, zato se pot imenuje DSM. Kje bom severno morje prvič videl, še ne vem, ampak na severu Nemčije bo pa že pred menoj. Najprej bom od doma odbrzel preko Rateč v Italijo, nato na hitro v Avstrijo in preko Tirolske Avstrije in Italije skočil nazaj v Avstrijo in nato v Nemčijo. Nemčija bo moj dom deset dni, dokler ne bom v kraju Flensburg prečkal meje z Dansko, obrnil, odtočil in se z vlakom vrnil domov. Tokrat kar trinajst etap, preko tisoč osemsto kilometrov, višincev raje ne bom omenjal, najprej prečenje Alp, potem pa pa bolj ali manj buhteljčki do cilja.
Veselo branje vsem, ki boste spremljali tole moje popotovanje, naj bo sončno!
Srečno! B.
OdgovoriIzbriši