Z zajtrkom v lastni režiji in s super hitrim oblačenjem, sem potreboval točno uro in pol, da sem se vsedel na kolo. Nekje nekaj delam narobe, ali pa je to najhitreje kar se da. V pritličju kjer sem imel kolo, sem na steni opazil oznake, do kam je segla Donava ob poplavah. Grozljivo, sploh, če upoštevam, da je ta hiša kar precej stran od Donave, pa še višje na bregu stoji.
Potem pa je sledila današnja rutina. Dvajset kilometrov ob Donavi in prideš v večji kraj, potem pa spet dvajset in prideš v naslednjega.
Skozi Pöchlarn mimo markantnega zidu, sem v prijetnem hladu prišel v Ybbs an der Donau.
Tu sem nadaljeval po meni neznani desni strani. Ne priporočam, cesta je tista prekinjena betonska, špranje niso velike, pa vseeno ni tako dobro. Ves čas, tik ob Donavi, sem se vozil naslednjo uro, nasproti reke je šel mimo Grein, potem pa sem odvil od vode in se vozil ob prostranih njivah in koruzi. 
Skoraj eno uro do Wallsee-ja. Prečkal sem Donavo in na drugi strani prišel do počivališča, kjer je bila nekoč pitna voda. Zdaj je ni, počivališče je še, ostalo mi je le, da se odpeljem naprej do kampa Au an der Donau, kjer smo s familijo spali v sodih. V kamp brez kode ne moreš, sem pa smuknil v kamp za enim kamperjem. Vode je bilo kot želiš.
No, potem pa sem prispel v Mauthausen, kjer se v Donavo zliva Enns. Tokrat sem bil odločen, da si grem pogledati spominski kraj oziroma taborišče. Izbral sem izredno strmo bližnjico, ki to ni bila, zato sem se vrnil do ceste in seveda odpeljal po uradni izredno strmi cesti.
Taborišče še stoji in vsak si lahko ogleda, kaj se je tu dogajalo. Na Ljubelju je bila podružnica tega taborišča. Groza, upam, da se to ne ponovi, prav je, da vemo kaj se je dogajalo in prav je, da ne pozabimo, ker se potem spet lahko zgodi. No, vesel sem, da nisem s familijo in prikolico pred leti rinil sem gor.
Nazaj je letelo, po znanih poteh, sem šel tokrat čez elektrarno, do Linza po desni strani. Peljal sem se skozi Mali München in skoraj povsem naravnost prišel na glavni trg v Linzu. Čez trg, čez most, pa sem spet na drugi strani, meni najbolj znani strani Linza. Tokrat sem se s kolesom tu peljal šestič. Uf, skoraj vsako leto, odkar sem bil prvič tu.
Počasi se je segrevalo, vendar v skladu z rutino je sledil samo še kronometer do cilja.
Ta del se imenuje Gornja Avstrija in kar se tiče kolesarjenja ob Donavi, je tu najbolje. Dunaj je kaotičen, Wachau zažgan, tu pa je res fino. Sobodajalca sicer ni bilo, ampak je bila zraven telefonska številka in je hitro prišel. Prijetna soba, švedski stil, celo banjo sem imel. V hiši je bilo več sob in hladilnik s pijačo, čaji, kavo, zadaj za hišo sem lahko obesil cunje. Celo kosilo oziroma večerjo mi je želel pripraviti, vendar sem se znašel kar sam. Kraj Aschach an der Donau mi je res všeč, mislim, da bi se tu kar dalo živeti.
Sedaj pa čimprej spat, ker moram zgodaj vstati, jutri bo dolga.
Relive 'Melk - Aschach an der Donau - Kreis 05'